Jugovzhodno od Grosupljega se nahaja slikovito kraško polje, imenovano Radensko polje. Radensko polje med letom večkrat zamenja svojo podobo. Za pisano barvno odejo poskrbijo rastline, dopolnjuje pa jo še narava z različno visokimi nivoji vode ter čarobnim ledenim oklepom v zimskem času. V pomladnem in jesenskem obdobju se polje spremeni v presihajoče jezero. Zima s snegom in ledom daje polju poseben čar, v poletnem času pa se bohoti v čudovitih barvah. Kot najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji nam zgoščeno prikazuje najraznovrstnejše kraške pojave. Čarobnost območja in pestrost rastlinskega ter živalskega sveta tako lahko odkrivamo skozi vse letne čase. Po polju se igrivo pretakajo tri vode. Z zahoda priteka Dobravka ter ponika v ponorne rupe in jame kmalu po vstopu na polje. Po sredini polja teče Zelenka, ki izvira na zahodnem robu ter ponikne v rupah na vzhodnem robu, višje vode pa do

V prilogah spodaj najdete zemljevide in opise turističnih poti v Občini Dolenjske Toplice. Več informacij in zemljevide v fizični obliki dobite v Turistično informacijskem centru Dolenjske Toplice (Sitarjeva hiša). Po občini Dolenjske Toplice je na terenu označenih 18 pešpoti in 6 kolesarskih poti. Začetna točka za vse poti je pred velikim zemljevidom na pročelju Kulturno kongresnega centra Dolenjske Toplice, od koder so vse poti usmerjene. Odpravite se lahko tudi po nekaterih drugih poteh, ki na zemljevidu ali še niso označene ali pa so v upravljanju različnih društev, na primer nova krožna pot vinski gorici Veliki Rigelj ali gorsko kolesarska steza Sv. Peter (888), ki vodi z vrha in razgledne točke sv. Peter proti reki Krki in je ena daljših takšnih stez v državi. Več si lahko preberete na tej povezavi: https://skritepoti.com/mtb/slovenija/dolenjska/230-888 Maja je uradno otvoritev dočakala še ena legalizirana in urejena "sot

Podzemni biser dolenjskega krasa leži pri vasi Velike Lipljene, 8 kilometrov južno od Grosuplja, v neposredni bližini protiturške utrdbe Tabor Cerovo. Podzemno lepotico je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Jože Perme, kasneje je bila jama preimenovana v Taborsko, lokalni prebivalci pa so prvotno ime obudili leta 1996. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje preko 600 metrov urejene poti, jamo razsvetljujejo posebni reflektorji. Vhod v jamo je skozi jamo Ledenico, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že več stoletij. Opisoval jo je tudi J. V. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« leta 1689. Domačini so jo uporabljali za skrivališče ob turških vpadih, kasneje pa tudi za shranjevanje ledu in živeža v poletnih mesecih, ko temperatura v spodnjem delu jame doseže le okoli 4 °C. Iz Ledenice nas pot vodi po umetnem rovu v Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Naslednja

Dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Večina najdbe izvira iz 8. do 1. stoletja pr. Kr., nekaj izkopanin pa je iz rimskih in srednjeveških časov. Med pomembnejše predmete sodijo: bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne zaponke in okrasni nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami je osnova za podobo grba občine Grosuplje. Najdbe hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu. Na vrhu griča, na mestu akropole nekdanjega gradišča stoji cerkev svete Magdalene, zgrajena v kmečkem gotskem slogu. Urejena sprehajalna arheološka pot vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Sprehajalna - učna pot

Samo nekaj kilometrov jugovzhodno od Grosupljega, v neposredni bližini Županove jame, se nahaja Tabor Cerovo. Protiturški tabor na razgledni vzpetini je bil zgrajen konec 15. stoletja. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Po svoji velikosti spada med manjše tabore. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi predstavlja kmečko arhitekturo najvišjega nivoja. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico. Cerkev sv. Nikolaja je zgrajena na ostankih prazgodovinskega naselja. Prvič je omenjena v pisnih virih leta 1526, vendar pa njena romanska zasnova daje slutiti, da je bila zgrajena že v 13. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1702. Notranjost cerkvice krasijo freske iz začetka 16. stoletja

V prilogah spodaj najdete zemljevide in opise turističnih poti v Občini Dolenjske Toplice. Več informacij in zemljevide v fizični obliki lahko dobite v Turistično informacijskem centru Dolenjske Toplice (Sitarjeva hiša). Po občini Dolenjske Toplice je na terenu označenih 18 pešpoti in 6 kolesarskih poti. Začetna točka vseh poti je pred velikim zemljevidom na pročelju Kulturno kongresnega centra Dolenjske Toplice, od koder so usmerjene. Odpravite se lahko tudi po nekaterih drugih poteh, ki na zemljevidih (še) niso označene, na primer nova krožna pot po vinski gorici Veliki Rigelj ali nedavno otvorjena gorsko kolesarska steza Sv. Peter (888), ki se spušča od razgledne točke na vrhu Sv. Peter vse do Krke in je ena najdaljših tovrstnih stez pri nas. Na uradno otvoritev spomladi pa čaka še ena legalizirana in urejena "sotješka stezica", poimenovana JARKi, ki se spušča z vrha Plešivice (594 m). Se srečamo na poteh!

Cerkev Marijinega rojstva v Šmarju – Sapu je najstarejša župnijska cerkev v občini Grosuplje. Njena prva omemba v listinah sega v leto 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi bila župnija Šmarje ustanovljena že leta 1058. Zgrajena je v stilu romanske triladijske bazilike. Konec 15. stoletja je cerkev dobila nove oboke in prezbiterij. V cerkvi so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega je viden samo še en stolp, imenovan Turenček.

Društvo Kočevarjev staroselcev - Gottscheer Altsiedler Verein - je bilo ustanovljeno leta 1992. Društvo združuje večinoma Kočevarje in njihove potomce iz Mošnic in okolice, ki se leta 1941 niso izselili. Z izrazom Kočevarji označujemo prebivalce kočevskega jezikovnega otoka, torej kočevske Nemce, ki so ohranili in še danes govorijo srednjeveški nemški jezik. To je eden najstarejših nemških jezikovnih otokov. Čeprav dandanes kočevarščino govori le še peščica na tem območju, se ta ohranja že več kot 600 let. Kulturni center Društva Kočevarjev staroselcev z muzejem se predstavlja s prikazom zgodovinskih dejstev o nekdanjih prebivalcih na Kočevskem, ki so tu živeli več kot 600 let. Govorimo o nemškem jezikovnem otoku na 800 km2 površine, o poselitvi nemških germanskih kmetov v 14. stoletju, njihovem življenju in delu ter odhodu med ll. svetovno vojno. V kulturnem centru poteka tudi

Črmošnjiška jekla je najdebelejša navadna jelka (Abies alba Mill.) v Sloveniji in hkrati najmogočnejši drevesni velikan Kočevskega roga. Drevo ima izrazit koreničnik, krošnja se začne na višini 15 metrov in se piramidasto konča. Kljub visoki starosti je vitalno, rast v debelino in višino pa se upočasnjuje. Raste na plitvih kraških tleh ob trasi nekdanje gozdne železnice Žage Rog. S svojo mogočnostjo je že pred stoletjem prepričala gozdarje, da je niso posekali. Črmošnjiška jelka raste globoko v Kočevskem rogu, a ker je zelo blizu ceste, je vseeno lahko dostopna. Do nje najlažje pridemo tako, da gremo do roške žage, kjer v križišču na travniku pri smerokazu zavijemo desno proti Mirni gori. Po ozki makadamski cesti se peljemo nekaj kilometrov, dokler ne pridemo do manjše jase z leseno tablo »Črmošnjiška jelka« ob debeli bukvi. Tu parkiramo. Jelka je nekaj deset metrov

SPOMENIŠKO OBMOČJE SOTESKA Obisk spomeniškega območja Soteska vključuje ogled razvalin historičnega dvorca Soteska, vrtnega paviljona Hudičev turn in nekdanjih gospodarskih poslopij, v katerih se nahaja tudi ogledni depo Tehniškega muzeja Slovenije. Ogled je možen po predhodni najavi v Turistično informacijskem centru Dolenjske Toplice v Sitarjevi hiši, med turistično sezono pa vsako soboto in nedeljo med 17. in 19. uro. Tu sta oba brega reke Krke spomeniško zavarovana. Razvaline gradu stara Soteska so na desnem bregu Krke, približno 550 metrov od izhodišča. Do njih vodijo smerokazi preko mostu mimo žage in dalje po gozdni cesti. Na levem bregu stojijo ruševine nekdanjega dvorca Soteska, Hudičev turn, nekdanja pivovarna, stara elektrarna, sprehodimo pa se lahko tudi do spomenikov NOB in Župnijske cerkve sv. Erazma nad razvalinami dvorca, ki je edina sv. Erazmu posvečena cerkev v Sloveniji. DVOREC IN ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO SO

Bodika se z 78 cm obsega uvršča med najdebelejše bodike (Ilex aquifolium) na Dolenjskem. V Sloveniji najdemo sicer tudi bodike, ki presegajo 180 cm. Drevo je v zreli fazi, vitalno in izstopa po višini. V naravi je dokaj redek vednozeleni listavec. V Kočevskem rogu je znanih več rastišč, pogostejša so v okolici Mirne gore. Običajno raste v senci jelovo–bukovih sestojev na območjih, kjer ni pretoplega in presuhega poletja in ni preostre zime, kot grmovna vrsta, redkeje pa kot drevo. Navadna bodika je v Sloveniji zakonsko zaščitena vrsta, saj je bila v gozdovih vedno redkejša zaradi izkopavanja mladih drevesc za presajanje. Cvetovi drevesa so enospolni, majhni in bele barve na kratkih pecljih. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhne rdeče jagode, ki imajo na človeka odvajalni učinek, pri zaužitju velikega odmerka pa so strupene. Les je trd in obstojen, zato so ga včasih uporabljali namesto ebenovine, saj je njegova struktura podob

Jame s svojimi zgodbami so gotovo ena bolj privlačnih naravnih znamenitosti Kočevskega roga, Velika knežja jama, tudi Knezova jama ali Fürstloch pa je ena najmarkantnejših (vir: Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave). Topografsko je značilno kraškega udornega nastanka, globoka 33 m. Nahaja se 2 km jugozahodno od kraja Podstenice in 4 km severovzhodno od kraja Trnovec. Velika podzemska dvorana se odpira z dvema večjima udoroma in stropnim breznom. Jama ima značaj ledenice, saj se zaradi širokih vhodov vanjo usede hladen zrak, ki ohranja sneg tudi do poletja. Za obisk je zahtevna, možen je voden ogled v spremstvu jamarskega kluba ali z razglednega roba. Poimenovana je po nekdanjih lastnikih roške gozdne posesti, knezih Auerspergih. Jama gotovo zasluži tako zveneče ime, saj se podzemna dvorana spoštljive velikosti, ki meri v dolžino dobrih 70 m, v širino pa do 30 m, odpira kar s tremi vhodi. Očitno so razsežnosti prvotne dvorane prese

V zavetju slikovitih Dolenjskih Toplic vas pričakuje Oštarija. Njihova kulinarika izpod rok vrhunskih kuharskih mojstrov odseva tradicijo, ki so jo prepletli z dolenjsko gostoljubnostjo in zavezanostjo lokalno pridelanim sestavinam. S ponosom in z globokim spoštovanjem obujajo pozabljene avtohtone recepte, ki jim dodajajo kreativni in sodobni pridih. Posebno pozornost namenjajo sezonskim sestavinam in z roko v roki sodelujejo z lokalnimi pridelovalci in rejci, s katerimi so spletli vzajemno zgodbo sodelovanja v naši regiji. Poleg kulinarične ponudbe so prostore nad restavracijo spremenili v udobne in prijetne hotelske sobe. Njihovim gostom je na voljo šest apartmajev in pet samostojnih sob, ki skupaj nudijo namestitev za 30 oseb. Dodatno sprostitev lahko gosti najdejo v nekaj korakov oddaljenem velnes centru Balnea, zaradi lokacije pa je Oštarija tudi odlična začetna točka za odkrivanje že poznanih, pa tudi skritih dolenjskih lepot.

Hotel Pub pri Mostu je obnovljen kulturni spomenik v središču Dolenjskih Toplic, ki se ponaša z zavidljivo tradicijo. Danes družinski hotel ponuja bivanje v 3 apartmajih in 4 sobah ter razvajanje s izvrstnimi pizzami, sladkimi dobrotami, cocktaili in druženje ob različnih prireditvah. V okolici se lahko podate na različne dejavnosti, kot so kolesarjenje, pohodništvo in ribolov (ribiške karte lahko kupite kar na recepciji), le 50 m stran pa je na voljo velnes center s termalno vodo.

Rezervirajte si prostor za oddih ali zdravljenje v prenovljenem hotelu s stoletno tradicijo. Sprostite se v termalnih bazenih, velnes centru ali centru za medicinsko rehabilitacijo – do vsega se lahko sprehodite kar v kopalnem plašču po povezovalnem hodniku, ob tem pa uživate v umirjenem utripu topliških krajev in historičnem pridihu na vsakem koraku. Izbirate lahko med udobnimi sobami in prostornimi apartmaji z ločenim dnevnim in spalnim prostorom. V prostorni hotelski restavraciji si lahko ogledate tudi znameniti kristalni lestenec, po katerem je stavba poimenovana. Kulinarične dobrote pripravlja izkušena ekipa, ki navdih črpa iz receptov dolenjskih babic in sodobnih znanstvenih ugotovitev o uravnoteženi prehrani. Ob raznovrstnih domiselnih jedilnikih za vsak dan in sobotnih tematskih kulinaričnih prireditvah vam lahko po želji pripravijo tudi individualni jedilnik, prilagojen vašim potrebam in okusu. Sedanji hotel Kristal je bil dograjen kopal

Če iščete odličnost, vas vabimo v hotel Balnea. Hotel visoke kategorije z vrhunsko opremljenimi sobami in apartmaji ter panoramskim hodnikom do Wellness centra Balnea. Največja svetovna popotniška spletna stran TripAdvisor je na podlagi mnenj in ocen gostov hotelu Balnea in njegovim storitvam podelila prestižno nagrado za odličnost. Obiščite in ocenite jih tudi vi. Prostorne klimatizirane sobe imajo WC, tuš ali masažno kad, TV – LCD-sprejemnik s kabelskimi programi in hotelskimi informacijami, radio z budilko, sušilnik za lase, sušilnik za perilo, mini bar, telefon z neposredno zunanjo linijo, sef. Večina sob ima balkon s sedežno garnituro. Vse sobe imajo priključek za brezplačni internet.

Apartmaji Mutui se nahajajo v kraju Hočko Pohorje, 2,8 km od smučišča Mariborsko Pohorje, ponašajo pa se s teraso. Apartma nudi sedežno površino in kuhinjo s pomivalnim strojem ter pečico. Za brisače in posteljnino je poskrbljeno. Zasebna kopalnica vključuje kad. Udeležite se lahko različnih dejavnosti, kot so smučanje, kolesarjenje in pohodništvo. Apartma ponuja: - število ležišč: 6+3(dodatna), - število sob: 2 ločeni spalnici + dnevni prostor - število kopalnic: 2 - terasa